Živimo v zelo negotovih časih, kjer nam vedno znova zmanjkuje časa za vse, kar bi še radi postorili. A tu pa tam si je preprosto potrebno vzeti čas in se za hip ustaviti, opaziti stvari okoli sebe in se jih tudi zavedati.

Osnovna šola je prostor, kjer učence opozarjamo na vse to in jih prijazno opominjamo, da je lepa beseda, še posebej slovenska, zelo pomembna za naše sobivanje. 

Mnogo tega, kar se nam danes zdi samoumevno, pa so si morali naši predniki prislužiti skozi večletna prizadevanja. Da smo Slovenci ohranili svoj jezik, pesmi in literaturo, je zaslužnih mnogo neznanih ljudi, ki so bili zavedni in zvesti svojemu narodu, svojim koreninam in izročilu.

Slovenija kot ena redkih držav praznuje kulturni dan kot državni praznik. Na 8. februarja so razobešene slovenske zastave, na mnogih dogodkih in prireditvah se razlega slovenska himna. Na ta dan se spominjamo smrti našega velikega poeta Franceta Prešerna.

V šoli vsako leto počastimo slovenski kulturni praznik. Zadnji dve leti smo to naredili na način, prilagojen razmeram. Učiteljica Klavdija in knjižničarka Lučka sta pripravili načrt dejavnosti, da se je v vsakem oddelku izvedla učna ura, ki je bila posvečena Prešernu. 

Pri mlajših učencih smo prebirali pravljici T. Partljiča Škrtlatne vile napoved in M. Podgoršek O dečku, ki je pisal pesmi. Spomnili smo se  in recitirali Zdravljico. Učenci so se lahko pomerili v družabni igri, ki je vključevala podatke o Prešernovem življenju.

Starejši učenci so spoznavali predvsem dela Franceta Prešerna, jih razčlenjevali in poslušali interpretacije različnih pesmi. V povezavi s knjižnično informacijskimi znanji so se urili v iskanju gradiv preko spleta. Preučevali so Prešernovo družinsko drevo in ugotavljali, kako mladi so bili ob smrti nekateri sorodniki.

Člani novinarskega krožka so pripravili tematko radijsko oddajo v počastitev kulturnega dne. 

V šoli je postavljena razstava, kjer si lahko učenci in ostali obiskovalci ogledajo faksimile Zdravljice in ostale knjige, med njimi tudi prevode Prešernovih pesmi v angleščino.

Od časa Prešernovega življenja je minilo že dvesto let. Spomin na pesnika, ki je Slovencem zapustil neprecenljivi opus svojega ustvarjanja, pa živi naprej.

 

L. Palir, K. Namurš

 

   

(Skupno 50 obiskov, današnjih obiskov 1)