Z zaključkom bralne značke se je bližala tudi Noč branja, ki se je udeležijo vsi učenci, ki so v tekočem šolskem letu osvojili bralno značko. Koordinatorici dogodka, knjižničarki Vida Zajko Kovačič in Lučka Palir, sta ob pomoči mentoric pripravili načrt. Dogodka se je udeležilo skoraj 90 učenk in učencev.
V petek popoldne so se udeleženci zbrali v šoli. Mlajši učenci so si ob pomoči razredničark pripravili prostore za branje in spanje v učilnicah, starejši učenci pa so si bralne tabore postavili v šolski telovadnici. Že je bilo čutiti prijetno pričakovanje. Dan se je počasi prevešal v večer. Zbrali smo se v jedilnici, kjer je bilo vse pripravljeno na nastop literarnega gosta. Kdo nas bo obiskal, je skoraj do zadnjega dne ostala skrivnost, vendar so učenci pozorno spremljali namige na oglasnih tablah, razstavljene knjige, in tako ugotovili, da nas bo letos obiskal nadvse zabaven mladinski pisatelj Primož Suhodolčan.
Suhodolčanov nastop je od prvega trenutka izzval navale smeha, saj je pisatelj brez ovinkarjenja in do potankosti opisoval svoje življenjske dogodivščine, nevarnosti, na katere ni bil pripravljen, in so mu pustile buške in rane, govoril je o spretnostih, ki jih premore, a kljub previdnosti še vedno pridobi kakšno poškodbo, kar se pri človeku brez las še posebej pozna. Zgodbe so bile sumljivo podobne tistim iz njegovih knjig, Živalskih novic in drugih, a avtor je vztrajal, da je vse »resnica, samo resnica in čista resnica«.
Pisatelj je po enournem nastopu z veseljem pozdravil zlate bralce, devetošolce, ki so vsa leta pridno brali, jim čestital in se z njimi fotografiral. Vsem učencem je razdelil avtograme in povedal, da se v Lesičnem vedno odlično počuti. Prejel je darilce predstavnika skupnosti učencev šole, Domna Kozmusa, in ga bil zelo vesel. Nagovorila nas je ravnateljica Irena Krajnc in v nagovoru pohvalila vestne bralce.
Polni lepih vtisov smo se razporedili po učilnicah in opravili pogovore o pisateljevem nastopu, napisali plakate in prebrali kratke zgodbe. Sledila je večerja.
Po večerji, ko je bila že trdna noč, je bil na vrsti kino. Učenci so se v učilnicah udobno namestili skupaj z mentorji in si ogledali slovenski film Košarkar naj bo. Film je bil posnet po istoimenski knjigi Primoža Suhodolčana. Iz prve roke smo izvedeli, da septembra letos sledi že drugi del filma. Manjkale niso niti kokice.
S presenečenjem za učence – vsak je dobil baterijsko svetilko za nočno branje – se je nadaljevalo branje pozno v noč. Brali smo različno, mlajšim so brale učiteljice, starejši so brali svoje knjige od doma. Bralo se je do spanja. To je pri nekaterih nastopilo kmalu, pri drugih pa spanja skoraj ni bilo.
Naslednje jutro, v soboto, nas je predramila budnica. Učenci devetega razreda so poskrbeli za živo glasbo, ki nas je spremljala tudi med pospravljanjem prostorov in pripravo na zajtrk.
Ko smo bili zbrani v jedilnici, smo drug drugemu čestitali za uspešno izveden dogodek. Učenci so staršem, ki so jih prišli iskat, pripovedovali, kako je bilo. Pravijo, da se že veselijo naslednje noči branja.
Lučka Palir Mavrič
Vida Zajko Kovačič
